Neoklasicizem
Neoklasicizem je bilo umetniško gibanje, ki se je uporabljalo in vrtelo okoli koncepta grškega in rimskega sloga ter klasičnih tem. Gibanje je nastalo v obdobju po romantizmu, v poznih 1700-ih do zgodnjih 1800-ih, danes pa ga pogosto imenujejo del 19. stoletja. Za neoklasicizem so značilna stroga pravila lepote, harmonije, proporcije in okusa; s čimer se vrne hvaležnost klasičnih različic teh lastnosti. Stil se je od romantike razlikoval zaradi osredotočenosti na simetrijo in zadržanost in ne na čustveno izražanje. Neoklasicizem se osredotoča na človeško obliko in si prizadeva posnemati klasične grške sloge. Umetniki so črpali navdih iz antike in se iz različnih razlogov osredotočali na starogrško-rimsko kulturo; vključno z njihovimi dosežki na področju umetnosti, arhitekture, literature in filozofije. Neoklasicizem prvotno ni bil gibanje, temveč oživitev klasične umetnosti in arhitekture; zlasti slogi, ki so bili pomembni v starogrški kulturi.